Ni lahko biti lastnica možganov perfekcionistke. Vsaj ne, ker nikoli nisem zadovoljna s tem kar imam ter kar sem dosegla... Želela bi več in boljše. Želela bi imeti tisto kirurško natančnost in preciznost, saj neustavljivo voljo (ki včasih ob nepravih trenutkih popusti) že imam. V goreči želji, da bi dosegla "top of the top" in uspela na kateremkoli področju ali nalogi ki bi si jo zastavila, pregorim in največkrat po koncu vsega obupano spoznam, da ob sebe zahtevam preveč. Da ni mogoče imeti vsega, da ni mogoče vsega storiti 100%, čeprav bi tako želela. Počasi ugotavljam, da moram potlačiti tisti "never good enough" odtenek svoje osebnosti. Kar pa včasih ni tako lahko; še posebej če imam v glavi vedno stavek: "Če boš prehitro zadovoljna sama s sabo, boš postala povprečna".

                                                                             V precepu med olajšanjem in zmedenostjo, Sabina