Moja prva izbira je bila flavta. Verjetno zaradi veličastne, lesketajoče se srebrne barve. A mi usoda ni namenila blišča in žlahtnega sijaja, saj so me v glasbeni šoli zavrnili, češ da sem za flavto prestara(še danes dvomim v te besede; mislim le, da je bilo takrat že preveč učenk flavte). Zato je moj najboljši prijatelj postal klarinet. In kasneje po 4ih letih še saksofon. Ni mi žal, res ne. Ker lahko po 6ih letih opravljenih obeh inštrumentov rečem, da če bi imela možnost izbirati, bi danes izbrala prav to. Res da saksofon malce zanemarjam in ga v roke vzamem na 4 mesece, vendar sem se odločila, da tudi v tej smeri še izpopolnim svoje znanje in uničim par jezičkov. Klarinet pa...ja, če imam čas je v uporabi skoraj vsak petek na vaji Godbe Sevnica, kjer sem ponosna članica in 2. klarinetistka že 3 leta in pol. In res mi je super.
Vedno pa je nekje v meni, tako globoko, da je dolgo sploh nisem prepoznala, tlela želja po še nečem. Inštrumentu, na katerega bi lahko igrala akorde, ne le posamezne tone. A sem nekje 4 leta nazaj, ko sem hkrati igrala saksofon, klarinet, obiskovala orkester, solfeggio in kasneje še godbo, končno spregledala. Klavir. Skozi vsa ta leta sem se vztrajno prepričevala naj čimprej začnem, a nikoli nisem imela poguma. Ali pa časa. Želja po igranju klavirja ni nikoli izginila iz mojih misli in tako danes še uradno povem, da jo le začasno prestavljam na obdobje ko bo več časa in zagona. Nekoč mi bo uspelo. Vem da. Definitivno ena izmed skladb na moji "must do piano" listi :D
(pa seveda Turkish march - kako pa drugače - o katerem sanjarim že najmanj 4 leta )
Ne bom zaključila z banalnim "brez glasbe ne bi mogla živeti". Lahko bi. A bi mavrico življenjskega zagona in optimizma zamenjala paleta odtenkov sivine na medlem nebu občutkov bledenja ter brezizraznosti.
Zaenkrat še klarinetistka in saksofonistka,
a upam da kmalu tudi pianistka - Sabina
