Konec 1.letnika?!

No, pa smo končali!! wiiii koneccc jee :D Ah, čaka me le še 1 dan čateških, mučenje v mrzli vodi in rdeče oči od gledanje pod njo, pa bom reeees zaključila 1.letnik. Potem pa le še UŽIVANCIJA NA POUUNOO :D Aja btw i did it!! Uspelo mi je – odlična sem!

Nekatere bom res pogrešala npr. Ana, pogrešala bom naše pohode v pivnico vsak petek po pouku, štopanje ko nam nihče ne ustavi…;

Sara, pogrešala te bom že zgolj zato, ker te pogrešam že ko grem samo domov; popoldne, ko se mi ne da pisati bloga-se spomnim nate in te enostavno pogrešam; pogrešala bom tvoje brez-razloga-objeme :*

Enia, pogrešala bom najino risanje stripov in histerično smejanje ob gledanju saj-veš-koga.

Tjaša, pogrešala bom obračanje nazaj med urami matematike v geografiji in smejanje, ter živčno čakanje na odločanje ali bomo šle na predlaganje.

Iva, pogrešala bom tvoje mesiče, ko kličeš zmedena kaj je za nalogo; pogrešala bom najino smejanje.

Pogrešala bom vseeeee, le da vseh ne morem omeniti, ker mi bo drugače odpadla roka.

Pogrešala bom še: Nastjo, Klaro - Evo, Andrejo, Tjašo M, Saro F., Petro H., Tino, Ano A, Kajo, Simono, Ines, Sandro, vse 3 Roke, Nejca, Lovrota, Danija, Jakoba, Dominika, Bruna, Matijo in seveda Špilerja ter njegove zanj značilne bolj ali manj geografske izjave.

Petre T. in Valerije ne bom pogrešala!! :D

Vendar bo tu spet 1.september, katerega moram reči, se ne veselim (zaradi ponovnega začetka šole). Takrat vas vsaj ne bom več pogrešala :D

P.s. Za vse moje b-jeuce, ki imate popravni izpit: MRŠ UČIT!!! & ZA KNJIGE, ker vas ne mislim pogrešati še naslednja 3 leta =/

Povej - se mi bo želja izpolnila, če upihnem vse bilke iz travne lučke?

In ko neveš več, kako bi spravu krpico iz saxa... :D ♪

Po celodnevnem ležanju in nastavljanju sončku, sem ugotovila, da ta vikend nisem naredila prav nič koristnega. Pogledala 2 filma, poležavala, vase spravila ogromno količino hrane, spet nisem tekla - čeprav sem si obljubila da bom... Še vedno nisem iz saxofona spravila svoje krpice, ki se je včeraj po naporni vaji zataknila vanj...Upam, da jo do četrtka uspem spraviti ven. Upam, saj bi rada še kdaj pihnila v saksofon =( =D


Že skoraj ga vidim. Še zadnje sekunde. Še zadnji, najtežji šprint do ciljne črte. Ja, skoraj je že tu. Manj kot mesec in zaključila bom 1.letnik gimnazije. Res, teh malo manj kot 10 mesecev je minilo hitro. Priznam, da sem se včasih vprašala kaj sploh delam v gimnaziji. Včasih je bilo naporno, a sem zdaj ko je konec zadovoljna samo s sabo. No, ne še čisto. Ti zadnji tedni odločajo o vsem; vsaj zame. Upam le na najboljši izid. V teh 10ih mesecih sem dobila veliko novih prijateljev, za katere bi 1.septembra rekla, da mi ne bodo tako blizu. Vesela sem, da bom lahko z njimi preživela in gulila šolske klopi še naslednja 3 leta. =)

Moj najljubši in najboljši 1.b =)

Glede na to, da mi je mami v petek postrigla frufru, saj ni bilo časa za frizerja, ker se je preveč mudilo na nastop, sedaj izgledam kot Milan Stanković, se jutri nočem prikazati v šoli. Ali pa hočem vsaj najti recept kako prepričati lase, naj zrastejo v teh 9ih urah. Prosiiiiim, rastite! No, ja. Kakorkoli, upam da si le domišljam in res ne izgledam takole: http://www.youtube.com/watch?v=9J-tF-92iQU

In nisem vedela, da poleg vlečenja krpice iz saksofona, obstaja enako težka stvar. Še težja. Nesanjanje o isti osebi. Vsako noč, night by night. Prosim, me lahko vsaj eno noč pustiš pri miru =/ ?