sobota, 18. junij 2011

Rada iščem štiriperesne deteljice. Včasih sem to počela, ker sem v simbolu res videla le tisto neizpolnjeno željo, ki bi se mi uresničila ko bi našla deteljico s štirimi peresci, danes pa mi je to prišlo že v navado in sama po sebi, brez da bi se zavedala, v vsakem travniku in zelenici iščem to zeleno stvarco. Včasih sem namesto v prijateljih, nepozabnih zabavah in tistih poslednjih sončnih žarkih ob sončnem zahodu, srečo iskala v deteljicah, a se danes zavedam da mi ta "trava" nikakor ne bo pomagala pri uresničitvi želj. Ker pa imam očtino res "srečo" in štiriperesne deteljice zagledam pogosto (beri: vsaj 1x na teden), jih raje kot da bi jih shranjevala doma, podarim komu.
Nekateri celo življenje zaman iščejo štiriperesno deteljico in nato šele na koncu, običajno prepozno ugotovijo, da so jo ves čas imeli pred očmi, le opazili je niso.

Srečna? Seveda da sem, kako le ne bi bila, ko pa bom čez dobrih 5 dni zaključila 2.letnik gimnazije. Res, da bi lahko bilo vedno še boljše, da bi na nekaterih področjih življenja potrebovala malo več štiriperesnih deteljic, a verjamem da boš čas prinesel svoje. Sicer pa sreča ni nekaj kar bi nam bilo dano(ali pač če verjamemo v usodo) in se moramo marsikdaj tudi potruditi, potrpeti in se žrtvovati, da je cilj ter občutek še slajši in boljši.


“Happiness comes of the capacity to feel deeply, to enjoy simply, to think freely, to risk life, to be needed.”

sobota, 4. junij 2011

Pretvarjamo se, da smo v redu. Da nimamo težav, problemov in tistega črva, ki nas gloda in razjeda navznotraj. Nekateri to počnejo zato, ker enostavno ne znajo potarnati, nekateri ker nekaj skrivajo in navsezadnje tisti katerih breme je preveliko, da bi ga upali preložiti na druge. Včasih v svoji glavi ustvarimo domnevo, da smo res v redu in ji vse bolj verjamemo. Vendar nismo! A se vseeno pretvarjamo in živimo v čudovitem prelepem svetu, kjer ni niti ene majcene napake, kjer je vsem postlano z rožnato-rdečimi listi vrtnice, kjer živimo življenje v katerem se pretvarjamo. Mogoče pa nam je res, kot pravi pesem skupine MGMT, usojeno da se pretvarjamo.

"I'll move to Paris, shoot some heroin, and fuck with the stars.
You man the island and the cocaine and the elegant cars.
We'll choke on our vomit and that will be the end
We were fated to pretend
To pretend.
"
(MGMT, Time to pretend)