Dvom je tisti, ki uniči pristno spontanost neverjetne lahkotnosti in jo spremeni v prisiljene odtenke vedenja za katerega predvidevamo, da je najbolj primerno. Ravnamo se po najbolj "ziher" izbiri, za katero je potrebna neka povprečna vrednost navdušenosti in ravnodušnosti, ignorance a hkrati prevzetosti. Tako v nesigurnosti in nestabilnosti zaradi varne razdalje, ki jo ohranjamo, da bi ostali neprizadeti in neobčutljivi na karkšenkoli izid situacije, načrtujemo nenaključna naključja in poskušamo s presenečenjem na obrazu izsiliti spontanost, ki pa je vse prej kot to. Želim si naravnih reakcij in prvinskega nagona ter da bi tlečo željo vsi znali pokazati tako, kot jo čutijo, ne pa tako kot jim narekuje razum. Ne maram pretvarjanja, a ker živim v nesigurnem svetu sem prisiljena srce držati na distanci in ga ograditi s svinčnenim oklepom, da do njega ne dosežejo niti tisti rentgenski žarki, ki so usmerjeni s popolno kombinacijo preciznosti in natančnosti. Ne glede na to pod kakšnim kotom ali na kakšen način boš usmeril centralni žarek, ga bom iz navade s svojim bucky efektom izničila. Žalostno, a trenutno nimam druge izbire.

                                                                                                                                                 Sabina