No, pa smo le dočakali. Počitnice namreč. V prazničnem vzdušju smo se še zadnič za tistih par ur odpravili v šolo, kjer smo si po končanih 2 urah pouka(beri: nadvse zanimiv pogovor s prof. Kopinčom) v prosvetnem domu ogledali "neko-kao-novo-verzijo-kneza-in-kneginje-oz.-novoletna-prireditev" ki je začuda bla SUPER-FAJN; seveda, kaj pa drugega, če se je pod režijo podpisal prof. Kopinč ;) + šola se je letos zelo potrudila in vsem kupila majčke "gimnazija Brežice"(za naslednje leto predlagam prave velikosti)

V novoletnem duhu smo se odpravili vsak na svoj konec - nekateri v gostilne, drugi smo pač malo krožili okoli po Brežicah, a navsezadnje le pristali v naši najljubši Pivnici :D

Doma me je že čakala okrašena smreka, pod njo pa jaslice. Malo mi je žal, da sem včeraj bila tako zadirčna, naj mami sama okrasi smreko...Tako sem bila prikrajšana za užitke ob obešanju bunkic in raznih okraskov, kot sem to delala vsa leta prej. Kot vsako leto je naša smreka v stilu VIJOLIČNE , saj ne da mi ne bilo všeč, ampak mamina obsedenost z vijolčno je presegla vse meje. Sicer je vse skupaj čudovito(če jo vidiš 1x, ne pa vsako leto -.-).

 Sem ravno iz večerje. Spet sem se preveč najedla(kot vsako leto), na naši mizi pa so se šibile razne dobrote med katerimi ni mankal niti moj najljubši in najboljši  TATARSKI BIFTEK. Njammmssiii. Čeprav me muči misel na odvečne kilograme - ja, bilo je vredno se tak najest in gledat vso to božično navdušenje. + mami fajn je blo, fajn si nardila ;)

Ko bom končala objavo, se bom odpravila h mami in bratu ter ostalim, da bomo še mal "pojedli". Verjetno bom pred televizijo ob kakem fajn filmu, počakala do polnoči, ko se bom odpravila na polnočnico. Saj ne, da bi šla tja zaradi verskih namenov ali pa ker bi hotela poslušati pridigo...Tja se odpravim zaradi lepo okrašene cerkve, ki v meni vzbudi še bolj božično vzdušje. Vsi ti okraski. Joooooiiiiii :D

Komaj čakam jutri, da bom pod smreko zagledala darila. Šumenje papirja med odvijanjem, veselje in presenečenje nad darili...Ja, rada imam božič.<3

  

Ja, saj vem da je "All i want for Cristmas is you" že zelo pocukrana, ampak mi je všeč.

Čeprav bi raje spremenila besedilo in rekla "All i want for Xmas is, that you wouldn't ignore me"...

Rada bi vam le še zaželela SREČEN IN NEPOZABEN BOŽIČ! Preživite ga kakor pač hočete, naj vam bo lepo & v krogu najbližjih. :)

 

Počasi umira, kdor...

Pablo Neruda, prejemnik Nobelove nagrade, je nekoč zapisal:

 

Počasi umira,
kdor postane suženj navade,

ponavljajoč vsak dan enake poti,

tisti, ki si vsak dan postavlja iste omejitve,
kdor ne zamenja rutine,

kdor si ne upa zamenjati barv,
kdor ne govori s tistimi, ki jih ne pozna...

Počasi umira,
kdor se izogne strasti,
kdor ima raje črno od belega
in pikice na “i” kot pa skupek emocij, prav tistih,
zaradi katerih se svetijo oči, 

tistih, ki iz zehljaja narede nasmeh,
tistih, zaradi katerih bije srce pred zmoto in čustvi.

Počasi umira,
kdor ne zamenja življenja,
ko je nezadovoljen s službo ali z ljubeznijo,
kdor se zaradi sigurnosti odreka morebitni sreči,
kdor ne tvega gotovosti za negotovost,
kdor ne sledi svojim sanjam,
kdor si ne dovoli vsaj enkrat v življenju
ubežati pametnim nasvetom...

Počasi umira kdor ne potuje,
kdor ne bere, kdor ne posluša glasbe,
kdor ne najde miline v sebi.

Počasi umira kdor uniči lastno ljubezen,
kdor ne dovoli, da bi mu pomagali,
kdor preživi dneve z jamranjem nad lastno smolo ali nad neprestanim dežjem.

Počasi umira,
kdor opusti načrt še preden ga poskusi izvesti,
kdor ne sprašuje o tistem, česar ne ve,
kdor ne odgovori, ko je vprašan o tistem, kar ve...

Ne dovoli si počasnega umiranja!
Ognimo se smrti v majhnih odmerkih,
vedno misleč na to, da biti živ zahteva veliko večji  napor od preprostega dejstva dihati.
Le goreča potrpežljivost bo privedla do sijajne sreče.”