Vročinski val občutkov in uživanskih dni, ki se zame začenjajo s poznimi jutri in bolj kosili namesto zajtrki, me je za nekaj časa onesposobil za pisanje ali kakršnokoli drugo obliko aktivnosti(ki zahteva vsaj malo napora) razen lenarjenja. Zato se je kot vsako leto spet pojavil rdeč alarm, ki mi sporoča, da bo treba malo migat, če si letos želim skočiti v kopalke :) Za motivacijo sem si kupila super adidas pajkice, a so te nažalost bile dejansko v uporabi le enkrat samkrat. Danes začnem spet - upam le, da me lenoba ne bo kot že nevemkolikič prilepila na ležalnik v katerem se je tako fajn nastavljat sončnim žarkom, in v katerem švicam, le da ne tako zelo kot bi morala(če bi se odločila za napornejšo, a tudi zame neprijetnejšo opcijo).
Sprejeta sem na radiološko tehnologijo ;) "wiii, jeeej, to!" zame. Kljub vsem pa zadnje čase spoznavam, da morda to le ni edino, kar me veseli. Nemščina mi je namreč prirasla k srcu do te mere, da se včasih vprašam zakaj nisem vpisala nemcistike ali germanistike. Ironično, kako se rešitve na nerešljiva vprašanja, s katerimi sem si razbijala glavo pred malo več kot pol leta, pojavijo ko je vsega že konec in je nekako prepozno za dodaten razmislek in stavek: "Well I changed my mind...". Ne razumite me narobe, še vedno sem zaljubljena v radiologijo in ne bi za nič na svetu spremenila svoje odločitve o izbiri faksa, vendar si del mene potiho ne želi končati "afere z nemščino" - in tako ostaja le ta moja 2. ljubezen. Vsem navdušencem nad prečudovitim germanskim jezikom predlagam serijo Doctor's Diary - Männer sind die beste Medizin, ki me je totalno prevzela :D (delno tudi zaradi super-seksi-lepega-naj-igralca Floriana Davida Fitza ;D)
Priznam, da zanemarjam blog zaradi svojega dnevnika, trilogije 50 Shades Of Grey(ki sem jih začela prebirati, a se mi ne zdijo nič posebnega, ni tistega UAU..), serij, pohajanja in lenarjenja. Navsezadnje je poletje, kajne? :) Bom pa poskušala v vseh opravkih, uživanciji in evforiji ob najlepšem letnem času ter svojih najdaljših počitnic razkriti tudi na blogu delček utrinkov svojih doživetij in svoje nemirne notranjosti, ki se vse premalo zaveda kakšno srečo zares ima.
Zaenkrat še brez prave poletne barve, Sabina
