Zapuščen in počasi že zaprašen blog res ni tisto, kar bi načrtovala. Enostavno je bilo vsega preveč. Čustvenih izpadov, kvazi učenja, vsakodnevnega prisiljevanja k telovadbi če ji sploh lahko tako rečem, raznih opravkov... 

Z gotovostjo in brez dvomov lahko rečem, da se je zgodilo dosti. Sedaj sem že prava maturantka, občutka, da se matura bliža s svetlobno hitrostjo, pa še od nikoder. Še vedno mislim, da imam časa na pretek, da bom nekako že, a si nočem priznati, da sem prelena za učenje sprotne snovi, kaj šele maturitetne. Konstanten kljuvajoč občutek nekje globoko v moji notranjosti, ki mi ponoči ne pusti spati, je znak, da nikoli nisem in ne bom popolnoma mirna; kar kaže vsaj na to, da mi ni vseeno. Ravno pri izbirnih predmetih mature, kjer bi morala blesteti ali pa se vsaj malo bolj potruditi, lenuharim, kot mi je v navadi; Zato se mi vse podira - ker že sapica podre hišico iz kart, katerih temelji se zamajejo vedno, ko poskušam nadaljevati.

Postala sem tudi polnoletna! :D Mislila sem, kako se bo vse spremenilo, a mi še vedno iste skrbi lepšajo življenje. Isto počutje, isto razmišljanje. Le da lahko za razliko od prej legalno kupujem alkohol in cigarete :)

"The thing about being an adult that no one tells you growing up is that you don't feel like an adult. All your stupid insecurities and anxieties are still there, only you feel more stupid and insecure about being stupid and insecure because you're not supposed be stupid and insecure anymore. You're supposed have the answers. You're supposed to know. But we don't always know. And those answers? They're not always easy to come by. Well you know what? I'm done feeling stupid and insecure about feeling stupid and insecure. The truth is, I think part of being an adult is that you stop waiting for yourself to change and you start to accept who you are." (Emily Owens, M.D.)

Citat iz Sarinega pisma ob moji polnoletnosti - Sara, če bereš, še enkrat hvala :*

Vsem ostalim pa priporočam ogled serije Emily Owens M.D. Super je! :)

Ob tej priložnosti se moram še enkrat zahvaliti mojim puncam za nepozabno 18ko! Hvala res še enkrat vsem iz srca. Še posebej Valeriji za vsa pisma ob katerih dobim vedno solzne oči :) Pa da ne pozabim - hvala za pomoč pri zapijanju in praznovanju,  čeprav se vsega skupaj bolj medlo spominjam :D

Skrb vzbujajoča misel, da še vedno ne vem, kam se bom vpisala na faks, mi počasi že razjeda možgane. Bolj kot listam po razpisu in si belim glavo, manj se mi sanja kaj the fuck bi rada. In, ko me kdo vpraša kaj me zanima, preprostega odgovora na to vprašanje ne morem najti. »Vse in nič« bi bil nekakšen približek tistega, kar zapolnjuje mojo praznino na že stokrat ponovljeno vprašanje, ponavadi zastavljeno s strani ljudi, ki jih v resnici to sploh ne zanima. No, pa dovolj s skrbmi...

Čestitam, da ste se končno prebili do konca objave(če ste sploh še vztrajali; ni v moji navadi, da bi dolgovezila, čeprav rada zakompliciram stvari, ki so na pogled tako zelo enostavne). Seznam zaobljub za novo leto je že skoraj sestavljen, jaz pa pripravljena da uresničim kar se da največ zastavljenih ciljev. Z optimizmom obračam nov list v svojem življenju in se pripravljam na najbolj hudičevo, zakomplicirano in zagamano leto do zdaj. A ne še danes. Danes je dan za praznovanje, uživanje, pitje. Na zdravje in srečno! :)

    

                                                    Novoletno navdušena, Sabina