Na žalost gredo prosti dnevi brezdelja, ležanja dolgo v jutro, prebujanja za kosilo, in drugih podobnih oblik lenarjenja, proti koncu. Naj se zlažem in vam navržem seznam stvari ki sem jih "opravila"? Ne, raje bom iskreno povedala, da je moja lena rit le ležala in lenarila, sedela za računalnikom, nič tekla... Sem pa zato dobila umetniški navdih (rezultati mojega packanja in čečkanja bodo prikazani v naslednjih objavah), svojo činč naučila novega trika, izkopala drevo - vendar brez uspeha iskala svoje 5 let stare zakopane želje v 6.razredu...

Že vohate dim? Ga vidite? Ga čutite? Pa ne alkohola ali pa kaj drugega(na kar bi morda pomislile predstavnice ženskega spola), ampak ogenj. :) Verjamem, da si bo vsak danes poiskal najboljšo družbo in ob kresu ali pa brez njega, spil kozarček - dva... Upam le, da nam vreme ne pokvari načrtovanega.

 

Se mi le zdi, ali pa je včasih bolje biti prazen? Delati se brezčutnega, zgraditi zid okoli sebe - tako da ti nihče ne more do živega, da ne morejo razbrati tvojih misli, pričakovanj, čustev, želja...? 
Ali pa so ravno tisti tresljaji in hitri udarci srca v dolgi vrsti enakomernega bitja, smisel življenja..?