Srce parajoče besede so za hip ustavile delovanje možganov. Solze so zameglile pogled. V glavi je nastala meglena zavesa skozi katero ne vidijo niti najboljše oči. Tema. Raje sem kar takoj izključila računalnik, saj bi ob večkratnem pogledu na ta, zame usoden stavek verjetno znorela. Zvila sem se v klopčič zakopala glavo med roke in...val solz. Razlog zaradi katerega sem hotela postati še boljša in boljša se je razblinil kot milni mehurček, ki ga hočeš prijeti.

Bravo, čestitam...Ja, zmagala si! Upam le, da uživaš v čemer jaz ne morem. Najraje bi rekla, da ti privoščim vse najslabše, vendar če dobro pomislim...Če bi bila nesrečna ti, potem bi bil žalosten tudi on. 

♥ How can I live with that, if I wish you luck with her ?  
-My heart is in pain but I'm smiling for you…

Jutri si bom nadela navidezen nasmešek zaradi sveta okoli mene, da ne bi videli kaj v resnici čutim. Mogoče si bom morala ta nasmešek nadeti pojutrijšnem, mogoče tudi dan za tem in še dan pozneje. Vendar verjamem, da bo ta "fake" nasmeh nekega dne prerasel v pristna čustva, v resničen izraz na obrazu. 

Lahko vržem stran "škatlo spominov", lahko zbrišem vse slike, videoposnetke in pogovore..Pa vendar - bom lahko zbrisala spomine, besede in glas v glavi?

Trenutno poskušam pozabiti na vse in si sprazniti glavo, da jo bom lahko jutri na novo napolnila. Le da tokrat ne bo večino možganskih celic zavzemalo tvoje ime. 

 

♪ IN NE, očitno ne bova sanjala vikenda na morju in ne BOVA gradila bajte v Zagorju.♥ (nažalost?)